Božični koncert Slovenskega okteta
V ponedeljek, 26. decembra 2005, je bil v farni cerkvi svete Marjete v Horjulu Božični koncert Slovenskega okteta, ki je bil prava praznična poslastica za ljubitelje vokalne glasbe.
Zaradi prelepega petja in ubranih glasov je horjulsko občinstvo do zadnjega kotička napolnilo farno cerkev.
Na koncertu so zapeli 14 pesmi, nekatere ob orgelski spremljavi Urške Vidic.
Poslušali smo: Hitite kristjani J. Readinga v priredbi Matije Tomca, Že počiva vsa narava Leopolda Belarja, Nocoj je tiha noč Gregorja Zafošnika, Blažena noč Vinka Vodopivca, Glej zvezdice božje Leopolda Belarja v priredbi Matije Tomca, Božji nam je rojen sin Ivana Zupana v priredbi Matije Tomca, Noč božična Hugolina Sattnerja, Kaj se vam zdi - slovenska ljudska v priredbi Matije Tomca, Rajske strune Valentina Štolcerja v priredbi Matije Tomca in Raduj, človek moj Leopolda Cveka v priredbi Matije Tomca.
Zapeli so tudi nekaj pesmi v angleščini, in sicer:
The first Nowell- angleška ljudska v priredbi Matije Tomca, Deck the hall- valižanska ljudska v priredbi Matije Tomca, Go tell it on the mauntain - negro spiritual v priredbi Radovana Kokosarja in White Christmas Irvina Berlina v priredbi Maria Rijavca.
Dodali so še tri pesmi in koncert končali z najbolj znano božično pesmijo Sveta noč. Po vsaki zapeti pesmi, zlasti pa ob zadnji so poslušalci odlične pevce nagradili z dolgotrajnim aplavzom.
Božični koncert je omogočila horjulska občina, zato je imel zadnjo besedo gospod župan Daniel Fortuna, ki se je pevcem zahvalil in jim izročil spominsko darilo – angelčke – ter pevcem in občanom voščil za božične in novoletne praznike.
Ker je Slovenski oktet v kratkem času kar dvakrat navdušil horjulsko občinstvo je prav, da se seznanimo z več kot petdesetletnim njegovim poslanstvom.
Boris Pangerc je zapisal: »Slovenski oktet je nastal na spodbudo izseljencev v Združenih državah Amerike, ki so želeli svojo slovensko zavest v tujem kraju utrditi in oplemenititi z domačo pesmijo iz starega kraja. Na znameniti avdiciji, ki jo je razpisalo Ministrstvo za kulturo v sodelovanju s Slovensko matico v prostorih Slovenske filharmonije v Ljubljani 27. septembra 1951, je izbrana komisija potrdila zasedbo, ki je nadvse žlahtno zazvenela v akordih ene najbolj preprostih, a obenem najbolj priljubljenih ljudskih pesmi Pri farni cerkvici. Janez Lipušček in Gašper Dermota, Marij Kogoj in Božo Grošelj, Roman Petrovčič in Tone Kozlevčar ter Tone Petrovčič in Artur Šulc - in njihov prvi umetniški vodja Janez Bole - so ustvarili nov mejnik slovenske pevske kulture.
V svojem več kot petdesetletnem poslanstvu je Slovenski oktet slovensko pevsko kulturo dvignil na najvišjo raven in jo ponesel na vseh pet celin sveta z ljubeznijo in predanostjo. Skozi oktetove vrste je šlo štirideset pevcev in vsi so nosili enako veliko moralno odgovornost v odnosu do imena, ki so ga zastopali, in velik ponos, ki ga je oblikoval občutek pripadnosti Slovenskemu oktetu.
Slovenski oktet je po Evropi, Aziji, Ameriki, doma v Sloveniji in med Slovenci v Italiji in Avstriji imel več kot 5000 samostojnih koncertov, posnel zavidljivo število gramofonskih in laserskih plošč ter kar nekaj televizijskih oddaj in filmov. Leta 1957 je prejel Prešernovo nagrado, leta 1964 pa nagrado Prešernovega sklada, leta 1966 je prejel red zaslug za narod, leta 1966 pa zlati častni znak svobode Republike Slovenije.
Najnovejša zasedba Slovenskega okteta nadaljuje žlahtno tradicijo ansambla in si prizadeva, da bi ohranila visoko kakovost njegovega petja in veliko priljubljenost med širokimi ljudskimi množicami, ki ljubijo slovensko pesem in ubrano petje nasploh. Nova pot Slovenskega okteta se je začela s pomembno prenovo ansambla leta 1996, ko se je oktet tudi pravno ustanovil kot Kulturno društvo Slovenski oktet.
Umetniško vodstvo ansambla je v letu 2000 prevzel dr. Mirko Cuderman. Tudi v sezoni - ki nam prinaša novo zgoščenko - je bil Slovenski oktet kar nekajkrat na številnih koncertnih odrih v bližnjem in daljnem svetu. Predvsem doma je doživljal hvaležen objem svojega najzvestejšega občinstva, kar je mlademu sestavu Slovenskega okteta v veliko radost in neprecenljivo spodbudo.«